»Bolezen nima nobenega drugega pomena kot to, da je dolgo, boleče mučenje.«

»Človek, ki je vse življenje preživel v svojem svetu fantazijske utopije, zapustil ta svet, obkrožen s svojimi najdražjimi tik pred svojim 90. letom.«

»Zdi se mi, da se te stvari, ki so mejne, na primer bolezen in smrt, prej dotaknejo; zgodba, ki se vrti okrog tega, prej pride do nekega bistva v nas, zato mi je to verjetno toliko bolj v izziv.«

»Veliko je pesnikov, ki imajo dovolj poguma, da se zazrejo v prepad, a zelo malo je tistih, ki imajo dovolj poguma, da se soočijo s srečo in pišejo o njej, in to je tisto, česar sem si želel biti sposoben v svojem pisanju.«

»Zdaj sem v sedemdesetih letih, ne vem, koliko romanov bom lahko še napisal. Zato sem bil trdno prepričan, da moram to zgodbo napisati z ljubeznijo in si vzeti na pretek časa, da jo dokončam.«

»Ko pišem, na neki točki vedno dobim občutek, da je to besedilo že bilo napisano, da že nekje obstaja, ne v meni, ampak zunaj mene, in da ga moram samo še zapisati, preden besedilo izgine.«

»Ko nastopam, pišem naprej. Performans je pisanje.«

»Prvič, natančno preberi navodila, drugič, naredi si miselni vzorec, napiši zanimiv uvod, poveži ga z naslovom in zelo učinkovito zaključi esej.«

»Stvari, ki jih počnem, vplivajo na moje pisanje, ker pretežno pišem o njih ali vsaj v povezavi z njimi: gorniške izkušnje, refleksije, doživetja, čedalje pogosteje pa tudi o medicini.«